PRIPRAVA MLADEGA PSA ZA NADALJNO ŠOLANJE

Veliko veselja, ali pa nepotrebnih nevšečnosti prinesemo domov, ko poskušamo v naš družinski krog vključiti novega družinskega člana psa. Čeravno ljudje običajno prvega psa kupijo ali dobijo v dar nepripravljeni se za naslednjega psa to ne spodobi. Jaz vsakemu bodočemu lastniku priporočam, da dobro premisli za katero pasmo se bo odločil, ko bo kupoval novega psa. Le optimalni pogoji za psa so sreča za njega in veselje za družino. Če smo se odločili kupiti Belgijskega ovčarja je to še poseben izziv. Pes z močnim temperamentom, navihanim značajem je resnično lahko samo za vodnika, ki si za psa vzame dnevno dovolj časa in ga s svojimi sposobnostmi nauči živeti skladno z družinskimi običaji. Kot vsako živo bitje se tudi pes v svojem odraščajočem času uči od okolice in se je pripravljen s skrbnim odnosom do njega tudi hitro prilagoditi. Ker pa običajno prva evforija okoli malega kužka hitro mine se velikokrat dogodi, da z odraščanjem psa, tudi rastejo problemi. Ko pa postanejo stvari že zelo kritične se ljudje le spomnijo, da obstajajo neke šole za pse. Toda takrat je že običajno za normalno vzgojo prepozno in se po raznih društvih kar šablonsko šola vse pse, kar se pa običajno ne obnese za vse, čeravno je to še edina rešitev. Priporočam neizkušenim vodnikom, čeravno to tudi nam ne škodi, da se že pri zelo mlademu psu posvetujemo pri izkušenemu vodniku določene pasme in se s tem izognemo neprijetnim izkušnjam.

Za psa do enega leta je potrebno vložiti precej truda, kar se v poznejših letih obrestuje saj je potrebno samo nadgrajevati pravilno delo pri njegovem odraščajočem času. Jaz sem iz svoje prakse prvo leto pasjega življenja razdelil na štiri zelo pomembna obdobja, v katerih je potrebno vsako obdobje skrbno obdelati. ( I. obd.do 3 mes., II. obd.od 3-6 mes., III. obd.od 6-9 mes. in IV. obd.od 9-12 mes.). Vse podrobnosti o vsakem obdobju posebej pa v prihodnjem informatorju.

Mirko Flere

ODKRIJMO MONDIORING, NOV TIP ŠOLANJA ZA OBRAMBNE PSE

Pri nas sta poznana programa za službene in športne pasme SCH H... in IPO. V tujini pa potekajo tudi drugi, spektakularni načini tekmovanja. Na delovnih preizkušnjah po SCH in IPO marker nastavi    “oblečeno roko”, da pes ugrizne. Po RING-u pa je marker oblečen v varovalno obleko in pes lahko ugrizne v katerikoli del njegovega telesa. Delovne preizkušnje se odvijajo po mednarodnem programu in to je MONDIORING.

Ta disciplina je sestavljena iz igre, športa, realnosti in spektakla. Program je sestavljen iz poslušnosti, skokov in obrambe.

Zelo zanimivo je gledati skoke, kjer pridejo do izraza atletske sposobnosti psa. Preskočiti morajo 1,20m visoko skakalnico brez dotika, 4m-sko daljinsko skakalnico in preplezati 2,30m  visoko navpično steno z  omejenim zaletom. Preizkus v poslušnosti temelji na kontroli psa in poleg vaje vodljivosti z nagobčnikom in brez njega vključuje vajo sedi in vajo prostor z odpoklicem, vajo stoj s spremembo položaja, vajo naprej z odpoklicem... Za nas nova je vaja “podkupljivosti”, kjer psu mečejo hrano, le ta pa je ne sme pojesti in se ne sme premakniti s prostora. Seveda lastnika ni v bližini.

Varovanje predmeta je vaja, ki je poleg obrambe najbolj privlačna. Pes varuje vodnikov predmet-torbo. Marker poskuša na vse načine zamotiti psa, da bi odnesel torbo. Lahko mu meče tudi hrano. Pes lahko markerja ob agresivnem obnašanju tudi ugrizne, vendar ne sme zapustiti s črto označenega terena.

To je le del programa MONDIORINGA. Vodnik nikoli ne ve natančno, kaj ga čaka. Vse podrobnosti določi sodnik in organizator pred tekmo. Markerji se trudijo, da bi pes naredil napako. Nikoli ni mogoče psa pripraviti na vse stvari in tu pride do izraza tudi iznajdljivost in samozavest psa, včasih tudi neodvisnost, seveda ob popolni vodnikovi kontroli.

Pri obrambi si markerji pomagajo z različnimi predmeti spoditi psa, da ne ugrizne, ustrahujejo psa s psihično grožnjo, z zvokom... Preden pes ugrizne, marker meče pred psa kose lesa, pesek, odpre dežnik, polije psa s curkom vode... Obramba se lahko odvija v vodi, vendar ne višji od 20cm.

Vsa obramba pa poteka brez fizičnih bolečin za psa. Cilj je preizkusiti živčne reakcije psa. Na preizkušnji je psihološka trdnost psa.

 Pes grize v telo in vsaka njegova reakcija je kontrolirana s strani vodnika. Znak za vsak začetek akcije da sodnik.

Pri napadu na daljavo se palica uporablja za otežitev vaje in za pomoč pred ugrizom psa. Psa se ne sme udariti.

Pes, ki podre markerja, doseže vseh 100 točk. Sledi napad s pištolo in ustavljanje tega človeka. Pomislili bi, da je to dokaj lahko. Da, vendar enkrat pride “lažni napad”, kjer se marker obnaša popolnoma enako kot v prejšni vaji, vendar mora vodnik zadnji trenutek (pred ugrizom) odpoklicati psa v poleg.

Lahko bi opisovala še in še ta program, vendar ga je še lepše videti na kaseti ali v živo.

Omenim naj še to, da se program odvija brez odmorov. Psi delajo približno 40 minut in imajo 20 ugrizov.

Tekmujejo lahko le zelo temperamentni psi, izredno vzdržljivi in samozavestni. Osnova treniranja je vsklajenost psa in vodnika, popolno zaupanje psa v vodnika. Da psa naučimo osnove ringa, potrebujemo najmanj eno leto, če pa želimo še kaj več od osnov pa najmanj 3 leta dela. To delo se začne že z mladiči. Pri delovnih psih obstaja genetični prenos nagona plena. Tega si ne znamo predstavljati, če ne vidimo.

Bistvena razlika malinoisov od ostalih pasem je, da malinoisa urimo v vseh nagonih in takoj začnemo z določeno poslušnostjo, dočim pri ostalih službenih pasmah nagone dvigujemo. Seveda govorim o delovni liniji malinoisov.

Končno je nemški ovčar dobil konkurenco. Na tekmah zadnja leta prevladujejo po uspehu malinoisi, psi, ki jih je lahko nadzorovati, so ljubeznivi, poleg tega pa imajo močan obrambni nagon. Njihova moč je prav v odvisnosti in navezanosti na vodnika.

Predajmo se zadovoljstvu in uživajmo v delu z njimi.

Mojca Brenkuš

S L E D E N J E

KAKO NAUČITI PSA PRAVILNEGA IN DOSLEDNEGA SLEDENJA

S tem vprašanem se ukvarja kar nekaj kinologov, ki so se pač odločili s svojim psom narediti kaj več. Večina ljudi s svojim psom odide v najbližje kinološko društvo z namenom, da naučijo psa nekaj osnovnih poslušnih vaj, ali, da zaradi vzrejnih zahtev opravijo višji izpit. Na enkrat ugotovijo,da je kinologija lahko tudi lep šport in se odločijo s tem delom nadaljevati in se vključiti v tekmovalne vrste. Tu pa nastanejo problemi, kajti zahteve tekmovalnih programov so precej višji kot samo izpitni.Poznam veliko inštruktorjev, ki s svojim znanjem zaostajajo za hitrim razvojem kinologije in s takim  delom izgubljajo s svojih vrst vodnike, ki pač niso zadovoljni s svojimi rezultati na prvih tekmah. Ker pa so rezultati sledenja ključnega pomena na tekmovanjih imajo vsi želje čim bolje naučiti psa dobrega sledenja.

Zelo pomembno pa je naučiti psa že v osnovi pravilnega dela na sledi. Dobra osnova je pogoj za solidno nadgradnjo in končni uspeh pri kvaliteti.

DA BI BILE NAŠE ŽELJE URESNIČLJIVE MORAMO POZNATI VSAJ NEKAJ OSNOVNIH ZAKONITOSTI, KI SO POGOJ  ZA DOSEGO DOBRIH REZULTATOV. To pa so: Kaj je športno sledenje psa, sposobnosti psa, kaj je sled, vonjska slika, priprava psa za sledenje, oprema za sledenje, pogoji sledenja, polaganje sledi, nakazovanje predmeta, delo in vodenje psa na sledi.

ŠPORTNO SLEDENJE PSA  pomeni, da od psa zahtevamo točno določeno shematsko postavljeno sled izdelati s točno določenimi kriteriji ne oziraje se če je to logično za psa, ali ne. Zato pravimo, da je tekmovalno sledenje del poslušnosti, ker s tem načinom dela pač onemogočamo psu, da bi s svojimi sposobnostmi lahko samoiniciativno pokazal kaj zmore narava sama. Da pa bi vseeno dosegali dobre rezultate smo prisiljeni psa naučiti naših pravil iger, zato je tudi to čar kinologije.

SPOSOBNOSTI PSA v sledenju so resnično skoraj neizmerljiva saj včasih pri delu opazimo, da zmorejo nemogoče. Pes pač ima (od 150 do 300 milijonov vonjskih receptorjev medtem ko jih ima človek samo približno 20 milijonov) takšne vonjske sposobnosti, da so mu te sledi ki jih mi zahtevamo od njega mala malenkost, a vendar to le če razume, kaj hočemo od njega.

KAJ JE SLED veliko vodnikov ne razume, zato tudi ne zna razložiti psu kaj hoče od njega. Sled je vonjska pot, ki vodi psa v določeno smer in je skupek vonjav, ki jih pušča določena oseba pri svojem gibanju na terenu ( topla sled ali individualni vonj od oblačil in obutve, ter hladna sled ali kemični razkroj na poškodbi tal).

VONJSKA SLIKA  je zelo pomembna zadeva, ki je nekateri zaradi načina šolanja ne upoštevajo dovolj in zaradi tega ne dosegajo željnih rezultatov. Če znamo naučiti psa sprejeti na samem začetku vonjsko sliko, ne bomo imeli problemov pri nadaljevanju, kajti ta mu je vodilo za celostno izdelavo sledi.

PRIPRAVA PSA ZA SLEDENJE mora biti skrbno načrtovana. Psa naučimo že pred sledenjem kaj pomeni povelje IŠČI, aktiviramo ves potencialni nagon po plenu, ga navadimo na sledarsko opremo in ga pripravimo, da z zanimanjem čaka na nov dogodek.

OPREMA ZA SLEDENJE  psa mora vsebovati 3m, 5m in 10m sledni jermen, oprsnica, ovratnica, štartni količek, igralni predmet in če je potrebno tudi hrano. Vodnik pa rabi primerna oblačila in obutev za ne glede vremenske prilike, ter torbico za shranjevanje kompletne opreme.

POGOJI SLEDENJA za mlade pse morajo biti ugodni terenski in vremenski (nizka trava, sveže orane njive, vlažni tereni, srednje temperature, večja relativna vlaga in po možnosti brezveterje).Stopnjevanje zahtevnosti terena pač prilagodimo sposobnosti psa in vodnika.

POLAGANJE SLEDI se prične, ko smo izbrali pravilen teren za dosego trenutnih potreb pri učnem procesu. Poškodbe tal naj bodo dovolj vidne za naše oči, koraki ne smejo biti prekratki ali predolgi, dolžina sledi pa primerna potrebam učenja.

NAKAZOVANJE PREDMETA  psa ne učimo na sledi, ampak ločeno, šele takrat ko pes to obvlada preselimo na sled. Le pravilno naučen pes ne bo imel nikoli problemov na sledi s nakazovanjem predmetov, ker mu bo to tudi smisel iskanja.

DELO IN VODENJE PSA NA SLEDI  je ključnega pomena za doseganje dobrih rezultatov na vajah, kakor tudi na tekmovanjih. Če vodnik ni dovolj sproščen in zbran za delo na sledi naj ne poskuša delati, kajti storil bo več škode kot koristi. Le umirjen in pripravljen vodnik, z polno mero teoretičnega znanja, bo uspel pri delu na sledi. Z pisanjem sledarskega dnevnika pa dopolnimo načrtno pripravo sledarskih vaj.

ČE VODNIK OBVLADA VSAJ TE OSNOVE BO LAHKO PRIPRAVIL PSA ZA VSE STOPNJE IZPITA, ZA DOSEGANJE VIŠJIH CILJEV PA JE POTREBNO ŠE VEDETI KAJ VEČ, POSEBNO PA VEDETI V VSAKEM TRENUTKU, KAJ PSU NI JASNO IN KAJ MU JE ŠE TREBA RAZLOŽITI. LE SKRBNO VODENJE TRENINGOV PRINAŠA ZANESLJIVE REZULTATE. PRI SLEDENJU JE OSNOVA REDNO IN KONSTANTNO DELO (najmanj dvakrat tedensko).

                                                                                             Mirko Flere